Obkolpske pešpoti

Avtor Mladi v akciji , . objavljeno v Kolpa - No Border River

Pohodništvo je najlažja in nezahtevna oblika rekreacije. Vse kar potrebujemo so športna oblačila, udobni pohodniški čevlji ter plastenka vode. Prav tako je primerno za vse ljudi, ne glede na starost ali kondicijo. Vse kar moramo narediti je izbrati si primero pot, na kateri bomo uživali. Zato se ljudje odločamo za to vrsto športa, saj je čar ravno v tem, da smo neposredno povezani z okolico. Uživanje ob žvrgolenju gozdnih ptic, šumenju reke Kolpe, ko se oči spočijejo ob pogledu na pragozd, ki je na drugem bregu reke...

Zbrali smo različne predloge za izlete in pohodniške ture, ki jih lahko izvedemo v dolini Kolpe.

Gozdna pešpot kozice

Mala pešpot je krožna in z izhodiščem v vasici Laze pri Predgradu. Od tu se gozdna pot vzpenja proti Špičastemu hribu in naprej do roba kanjona Kolpe z razglednim vrhom Kozice. Na razglediščih pri pretvorniku so lepi razgledi na spodnje vasice in kanjon reke Kolpe. Pot se nadaljuje proti Pajtlerici in vodi do Golega hriba, nato pa pelje mimo Peklenskega zidu nazaj do izhodišča.

Gozdna pešpot Kozice

Velika pešpot ima izhodišče bodisi v Predgradu ali v Dolu ob Kolpi. Pešpot vodi po pobočju Kozic, mimo opuščene vasice Hreljin na istoimenskem hribu, Laze ob Kolpi, Peklenskega zidu in Golega hriba do pretvornika Kozice, nakar se konča v Predgradu. Če smo pot začeli v Dolu, imamo do tja še okoli pol ure spusta.

Po poteh Veronike deseniške

Odpravimo se po srednje težki poti do ostankov razvalin gradu Fridrihštajn ter nadaljujemo pot po gozdovih do gradu Kostel in naprej do Fare. Pot se začne z vzponom po grajski poti (oznaka je zeleno bel stolp) vzpne na vrh Fridrihštajn na katerem je moč videti razvaline gradu, v katerem sta živela nesrečna Veronika Deseniška in grof Friderik, ki je bil eden izmed Celjskih grofov. Nadaljujemo s hojo proti Livoldskemu vrhu in se spustimo mimo Štalcerskega prevala po stari rimski cesti v vas Štalcerji. Prečkamo magistralno cesto Kočevje-Petrina, skozi vas Štalcerji in po stari cesti, deloma po travnikih in gozdu do vasi Morava. Pred in za vasjo je nekaj polja, travnikov in senožeti z lepimi razgledi na južna pobočja Stojne, na hribčke Ajbik, Bolvik, Mošenik, Kapič, Krempo, Borovško goro in Goteniško pogorje. Mimo kapelice na južnem delu Morave gremo v smeri proti jugu po kolovozu, v glavnem po ravnem gozdnatem kraškem terenu, polnem vrtač in udorov do roba udorne kotline z imenom Potok. Danes opuščene vasi ob Jarku - včasih imenovan Jasternik po gozdnem osamelcu, imajo še domača imena Pri Poljancu (Srednji Potok pod Suhorjem) in Lukovec (Dolenji Potok pod Podstenami). Po gozdni cesti hodimo navzdol do zaselka Suhor. Dalje hodimo do zaselka Podstene. Na nasprotni strani in v zatrepu te stranske doline reke Kolpe, vidimo vasice in zaselke Gorenji Potok, Friškova Draga, Rajšele, Banja Loka, proti dnu doline pa razvaline delno obnovljenega gradu Kostel na vzpetini nad Kolpo in strma ostenja hribov nad Kolpo že na Hrvaškem. Od vasi Suhor do odcepa pri vasi Stelnik se je naši poti priključila »Kostelska Grajska pot«. Kmalu se cesta približa potoku Potok in ob njem prispemo v zaselek Gorenja Žaga ob Kolpi z okrepčevalnico v bližini in prostorom za kampiranje. Nadaljujemo naprej po asfaltni cesti v hrib na sedlo do razpotja in dalje levo do 5 minut oddaljenega Kostela. Ta obsega kompleks razvaline delno obnovljenega starega in novejšega gradu Kostel s cerkvico.
Po ogledu se vrnemo do razpotja in nadaljujemo po cesti navzgor čez zaselke Delač in Colnarji. Tu prečkamo glavno magistralno cesto Kočevje-Petrina in gremo na nasprotni strani po slabšem kolovozu strmo v breg, dalje preko zaraščenih stelnikov in gozda se dvignemo na rob hriba, ki proti jugu strmo pada proti Kolpi. Na razgledišču se nam tu prvič odpre čudovit pogled proti jugu v dolino reke Kolpe in hribovje na hrvaški strani. Pod vrhom Planica se naša pot loči od Kočevska planinske pešpoti, označene s Knafelčevo markacijo, ter sledimo zeleno rumenim markacijam do vasi Oskrt. Sedaj hodimo po cesti do vasi Vrh pri Fari. Če smo se odločili pot nadaljevati pa se odpravimo naprej do vasi Krkovo nad Faro, tu ponovno prečkamo glavno magistralno cesto Kočevje-Petrina in hodimo skozi vasi Padovo pri Fari in Slavski Laz do vasi Fara. Tu imamo možnosti najema kajaka, kanuja ali rafta za vožnjo po Kolpi. Po predhodnem dogovoru pa lahko prespimo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Fara.

Po energijo v svet Kolpe

Nezahtevna pot vas pelje vzdolž reke Kolpe, mimo mnogih energijskih točk, ki vas vabijo da se ustavite in napolnite »svoje baterije«. Iz Fare zavijemo desno proti Slavskemu Lazu, kjer je nekaj lepo ohranjenih kočevskih hiš, nato pa nadaljujemo proti Gorenji Žagi. Tu se lahko okrepčamo, prenočimo ali pa nadaljujemo pot do sotočja Kotnice s Kolpo, kjer sta nastaliJelovičkainMihova jama. Pot nadaljujemo proti proti Lobiču, kjer si lahko poleg litopunkturnega kamna ogledamo tudiKobilno jamo. Kmalu prispemo do Spodnje Bilpe. Ogledamo si lahko kraški izvir Bilpein kraške jame v steni Bilpe, od koder naj bi čarovnice vzletale proti Kleku, nato pa nadaljujejmo po cesti ob Kolpi do Laz pri Predgradu. V vasi jecerkev sv.Vida in eden od mnogihlitopunkturnih kamnov, ki ponazarjajo energetske točke ob Kolpi. V Dolu si je možno ogledati nekdanjo žago venecijanko in staro kmečko hišo s črno kuhinjo nato pa zavijemo desno preko mosta čez Dolski potok. Most ima zanimivo ograjo v obliki čolna. Pot nadaljujemo mimo manjšega kampa in nekdanje žage v Prelesju do obmejnega prehoda Sodevci, kjer zavijemo levo proti Dečini. Na levi strani ceste vidimo tipično kočevskokmečko hišo. Od tu je do Radencev le še dober kilometer.

Kočevska planinska pot

Pot se deli na Malo Kočevsko planinsko pot in na Veliko Kočevsko planinsko pot. Obe imata izhodišče v Koči pri Jelenovem studencu.

Mala Kočevska planinska pot

Koča pri Jelenovem studencu – Mestni vrh – Fridrihštajn – Livoldski vrh – Štalcerji – Gorenja Žaga ob Kolpi – Kostel – Orlek – Kuželjska stena – Borič – Krempa – Borovec pri Kočevski Reki – Lovski dom Koče – Nagelbihl – Koča pri Jelenovem studencu. Za Malo Kočevsko pot je predvidena poraba časa 2 do 3 dni zmerne hoje pri 9 do 12 urah hoje dnevno.

Velika Kočevska planinska pot

Koča pri Jelenovem studencu – Mestni vrh – Fridrihštajn – Livoldski vrh – Štalcerji – Gorenja Žaga ob Kolpi – Kostel – Orlek – Kuželjska stena – Borič – Krempa – Cerk – Firstov rep – Taborska stena – Goteniški Snežnik – Žaga Medvedjek – Sušni vrh – Glažuta – Grčarice– Jasnica – Slovenski vrh – Ledenik – Koča pri Jelenovem studencu. Za Veliko Kočevsko planinsko pot je predvidena poraba časa 5 dni.

Planinska pot Kočevje – Bosljiva Loka ob kolpi

Od Kočevja do sedla Krempe je pot skupna z Malo kočevsko planinsko potjo. Na vsej poti od sedla Krempe dalje so čudoviti razgledi v dolino Kolpe, po Gorskem Kotarju, na desni vidimo drzno ostenje Loške stene. V mokrem je del poti pod Krokarjem, kjer se vije po strmem travnatem pobočju, lahko zelo nevaren in zahteva veliko mero previdnosti.

Kostelska planinska pot

Začne se v vasi Potok pri Fari, po lepi gozdni poti pod vasjo Jakšiči čez vas Planina pod Planinsko steno, do razvalin gradiča in žičnice Stružnica ter nato nad vasjo Stružnica do gozdne ceste, ki prispe iz Banja Loke. Po cesti gremo levo do gozdnih koč, kjer zapustimo cesto in se po vlaki in stezi povzpnemo na Kuželjsko steno. Od tu mimo naravnega okna navzdol do vasi Rake, tu levo po opuščenem kolovozu strmo v cikcakih navzdol do reke Kolpe na asfaltirano cesto. Po njej gremo v smeri toka reke in kmalu se pot razcepi v dve varianti. Po prvi skrenemo s ceste levo v hrib in hodimo po obronkih do zaselka Laze pri Kostelu, kjer se obe poti zopet združita, druga pa gre po cesti skozi vas Kuželj in naprej v Laze. Od tu ponovno v breg in po strmini do vrha Kosa, dalje do kolovoza in po njem desno mimo vasi Štajer nazaj na izhodišče v vas Potok. Pot zahteva od 6 do 7 ur zmerne hoje po sicer nezahtevni poti.

Kostelska planinska pešpot

Fara - Potok – Jakšiči - Planina – Stružnica – Kuželjska stena – Rake – Kuželj – Laze pri Kostelu – Štajer - Potok. Pot je krožna in je namenjena predvsem če imate v mislih celodnevni pohod. Dolžina poti je 22 km, 6 do 7 ur zmerne hoje. Kostelska planinska pot se začne na prireditvenem prostoru pri Fari. Od tu nadaljujemo skozi Potok in Jakšiče, kjer se pot začne vzpenjati, mimo Planine, do gozdnate planote Stružnica. Nadaljujemo po gozdni cesti do gozdarskih koč nato po poti in stezi do vrha Kuželjske stene kjer je krasen razgled na dolino reke Kolpe in Gorski Kotar. Pod steno vidimo naš in hrvaški Kuželj. Pot se v nadaljuje po robu Kuželjske stene v rahlem spustu in nas pripelje do prečudovite naravne znamenitosti, 7 m velike odprtine v steni, ki ji pravimo Kuželjsko okno. Od tu se spuščamo mimo vasice Rake v dolino. Pri Račkem potoku zopet zaslišimo šumenje Kolpe in stopimo na asfaltno cesto po kateri nadaljujemo skozi Kuželj do vasice Laze. V vročih poletnih dneh pa lahko tik pred Kuželjem zavijemo v gozd in po gozdni poti nadaljujemo proti Lazom. Iz Lazov nas pot vodi pretežno skozi gozd, mimo vasice Štajer do našega izhodišča v Potoku oziroma Fari.

Kostelska grajska pešpot

Poteka v prvem delu po trasi Kočevske planinske poti od zaselka Žaga ob Kolpi po dolini potoka Potok, se povzpne proti vasicama Podstene in Suhor, kjer zapusti Koč. p.p. in zavije po cesti proti magistralni cesti, jo prečka in doseže vas Kaptol. Povzpne se do vasi Ajbel in nato zmerno navzdol do vasi Briga, Banja Loka, Vimolj, Rajšele nato po cesti do Kostela (razvaline gradu v obnavljanju) in nazaj do Žage. Pot je dolga okoli 16 km, z višinsko razliko okoli 400 m, primerna je tudi za kolesarjenje, saj poteka večinoma po poteh in cestah.

Osilniška planinska pot

Mirtoviški potok – Kobila – Mirtoviči se prične v vasici Mirtoviči pri mali hidroelektrarni. V prvem delu teče pot ob slikovitem Mirtoviškem potoku kjer spotoma obiščemo korito manjšega pritoka nato nadaljujemo v sotesko, tik ob strugi enega večjih pritokov in pridemo do mesta kjer po deževju voda izvira izpod z mahom poraslih skal. Tu skrene pot močno v levo in se po serpentinah povzpne na večji skalni blok (razgled), nato pa naprej po lovskih stezah nad glavnim tokom. Steza se prilagaja terenu, čez čas prečkamo glavni tok, ki pride izpod Krokarja in Krempe, naša steza pa se dvigne pod prepadno ostenje in kmalu smo zopet pri enem od pritokov. Tu se lovska steza konča mi pa se, deloma po grebenu, deloma v vijugah, povzpnemo v sedlo pod Kobilo, kjer se pridružimo poti, ki pripelje iz sedla Krempe in pelje v Bosljivo Loko. Skupno s to potjo se povzpnemo na Kobilo in po njej se nato začnemo spuščati proti dolini. Kmalu za A drogom elektro omrežja se ločimo od skupne poti in krenemo v levo, navzdol v dolino Mirtoviškega potoka. Po približno 3 do 4 urah pridemo na izhodišče, kjer smo pričeli s pohodom. Pot je zmerno zahtevna, zlasti v mokrem pa obstaja nevarnost zdrsa zato je priporočljiva višja previdnost.

Gozdni pešpoti Kozice: Predgrad - razgledišče - pretvornik RTV - Pajtlerica - Goli hrib - Laze – Predgrad

Mala pešpot je krožna in ima izhodišče v vasici Laze pri Predgradu. Od tu se pot skozi gozd vzpenja proti Špičastemu hribu in naprej do roba kanjona Kolpe z razglednim vrhom Kozice. Na razglediščih pri pretvorniku so lepi razgledi na kanjon Kolpe in vasice pod njim. Pot se nekoliko vzravna in nato ponovno dviguje proti vrhu z zanimivim imenom Pajtlerica in nadaljuje naprej do najvišje točke Goli hrib. Vseskozi se nam izmenjuje razgledi na pogorja okoli nas, kanjon Kolpe, vasice in na trenutek se odpre razgled celo do Kočevje in naprej. Od Golega vrha pridemo kmalu do kapelice, kjer je tudi vpisna knjiga, nato skrenemo v levo in se mimo Peklenskega zidu vrnemo na izhodišče. Za pot, ki je dolga okoli 9 km porabimo 4 do 5 ur zmerne hoje po ne preveč zahtevni poti.

Velika pešpot ima izhodišče bodisi v Predgradu ali ob Kolpi v Dolu. Poteka v obratni smeri kot mala in sicer hodimo po pobočju Kozic (kanjona Kolpe), deloma skozi opuščene vinograde občasno nad prepadnimi stenami in kmalu pridemo do opuščene vasice Hreljin. Od tu se prične pot vzpenjati in kmalu pridemo do oznak za malo pot, ki pa pelje v desno na Špičasti vrh. Mi nadaljujemo pot proti Lazom in kmalu smo pri informac. tabli oz. izhodišču male poti. Skupno z malo potjo se vzpenjamo mimo Peklenskega zidu, , kapelice, Golega hriba do pretvornika Kozice, kjer se poti ločita. Naša krene v levo in se deloma po stezi, vlaki in manjši del po cesti spusti na izhodišče do Predgrada. Če pa smo pot pričeli v Dolu imamo do tja še okoli pol ure spusta. Za to pot, ki je dolga 14 km in z višinsko razliko 640 m pa bomo porabili 6 do 7 ur zmerne hoje.

Kostelska-Trška pešpot je najkrajša med kostelskimi peš potmi. Izhodišče ima pod gradom, kjer nas informativna tabla pouči o znamenitostih poti. Pot se spusti navzdol po stezici med zaraslimi travniki in njivami do ceste, ki se vije nad reko Kolpo. Nekaj časa sledimo toku reke in pridemo do zaselka Žaga, kjer se združi s Kostelsko grajsko peš potjo in Kočevsko planinsko potjo. Tu je tudi več informativnih tabel. Poti se pričnejo dvigati v smeri gradu, vendar jih naša pot zapusti in skrene v gozdni rezervat ter nazaj proti izhodišču. Pot je dolga okoli 3 km in nam nudi 2 do 3 ure prijetnega pohoda na 200 m višinske razlike.

Logo web2