Inlauf

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Inlauf, Inlaf

Nekdanja kočevarska vas leži 500 m južno od naselja Borovec pri Kočevski Reki, na vzhodnem, položnejšem pobočju vrha Krokar (1119 m), s katerega se vidijo dolina Kolpe, Snežnik in velik del Gorskega Kotarja. Južno nad nekdanjim naseljem je razgledni vrh Krempa (942 m). Krokar je znan pod imenom Ravenski pragozd ali Borovška gora. To je v Sloveniji največji pragozdni gozdni kompleks, kjer so z gospodarskim izkoriščanjem prenehali leta 1885. Pozneje je bilo samo nekaj manjših posegov v gozd - zadnji pred petdesetimi leti. Rezervat ima 76,96 ha površin. Krempa je gozdni rezervat, rastišče narcis (Narcisus poeticus) in razgledišče. Obsega 4,6 ha.

Rudniško jezero - največji turistični potencial

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Samo dober kilometer iz centra Kočevja leži Rudniško jezero. Umetno jezero je pred desetletji nastalo na opuščenem dnevnem kopu rudnika rjavega premoga. S površino 1.5 km2 nudi možnosti za plavanje, veslanje, potapljanje in tudi jadranje. Največja izmerjena globina Kočevskega jezera je nekaj nad tridesetimi metri. Vanj je ribiška družina leta 1989 začela načrtno vlagati krape, ki so do danes zrasli v kapitalne primerke čez 20 kg. Bogato obrežno rastje nudi zavetje številnim vrstam ptic in rac, čistočo vode dokazujejo raki jelševci. Jutranje meglice delajo idilične prizore za fotografiranje. Okoli jezera je sprehajalna pot, na obrežju so pomoli in mesta za ribolov, neposredno ob vodi je gostinska ponudba. Postajališče za avtodome, ki je v bližini,  omogoča brezplačno parkiranje. V Turističnem kompleksu Jezero pa vas čaka prijazno osebje, da vam posreduje informacije o zanimivostih Kočevske, ter destinacijah v bližini. Ekipa Tv Kočevje je naredila kratek video v promocijske namene.

Borovec

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Borovec pri Kočevski Reki, Morobitz, Mröbitz

Vas leži v severnem predelu Borovške doline. Zahodno in jugozahodno nad naseljem sta Borovška gora z vrhovi Cerk (1192 m), Krokar (1122 m) in Krempa ( 942 m), severno je grič Ravne (845 m).

Naselje sodi med starejše vasi na Kočevskem, ki so jo naselili že Slovenci pred prihodom nemških kolonistov. V pisnih virih je prvič omenjena leta 1498 v urbarju urada Kočevska Reka kot Barobetz. Obsegala je šest zemljišč (hub), ki so bila leta 1574 že razpolovljena med 12 posestnikov (45–50 oseb). Vas je imela lastnega župana. Leta 1824 je imela 26 hiš in cerkev.

Nemška Loka

Avtor Jure Bradeško , . objavljeno v Turizem

Nemška Loka, Unterdeutschau, Agə. Danes pogled na to vas ponuja le še nekaj njene nekdanje lepote. S projektom izgubljene kočevarske vasi smo v CZMK želeil zaustaviti pozabo ne tisti del naše zgodovine, ki je nekega dne kar izginil. Tisto, kar je ostalo, je skrito pod plevelom, drugo pa je raztepeno po svetu. Video razglednice dvanajstih starokočevarskih vasi najdete na spletnem naslovu Kočevarske vasi. Nemška Loka, nekdanja kočevarska vas leži v kraški kotanji med Kočevskim Rogom na severu in Poljansko dolino nad reko Kolpo na jugu. Na vzhodu je  680 m visoki Vršič, na zahodu pa 527 m visoka Straža (Špaga). Kraj leži na nadmorski višini 475 m. Kaj je v tej vasi danes in kakšen je današnji utrip, si poglejte v prispevku.

RAJNDOL

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Rajndol, Reintal, Reintol

 

Nekdanja kočevarska vas leži v skrajnem jugovzhodnem predelu Kočevskega podolja, na višini 510 m. Okoliški svet obrobljata hrib Šibje na severovzhodu in na jugozahodu Pevska gorica. Ime Rajndol naj bi Slovenci poenostavili iz nem. »Tal am Rein«, torej čista, izčiščena dolina. Razlaga ustreza temu, kakšna je prostorska lega Rajndola. Prostor je bil poseljen že pred prihodom nemških prebivalcev. Arheologi so pri vasi odkrili gomilno grobišče.

Kočevski urbar je leta 1574 zabeležil 8 hub, razdeljenih na 16 polovic, z 21 posestniki. Spodnje hiše so postavili ob robu ravnine in pobočja, druge so se ob razširjenem prostoru v vasi terasasto razvrstile do cerkvice. Tlorisno gre za središčni tip naselja s kapelo, vodnjakom in večjo lužo v sredini razširjenega prostora.

V franciscejskem katastru leta 1824 je bilo popisanih 37 hiš. Največje število Rajnoldčanov so popisali leta 1869, ko je v 41 hišah prebivalo 200 oseb. V naslednjih desetletjih je število upadalo, najbolj zaradi intenzivnega izseljevanja v zadnjem desetletju 19. stoletja, ko so popisali le 141 oseb. Do leta 1921 je število znova naraslo. Rajndol je štel 175 prebivalcev, a vzpon je bil le začasen. Leta 1931 je bilo v vasi naseljenih zgolj 35 hiš s 136 osebami. Ob avstrijskih štetjih v vasi ni bilo nobene osebe s slovenskim občevalnim jezikom. V Kraljevini SHS (Jugoslaviji) so prvič popisali 36, drugič pa 17 oseb, katerih materinščina je bil slovenski jezik.  

Rajndolčani so se preživljali s kmetovanjem in krošnjarjenjem, pomagali so si tudi s prevozništvom (pripreganje) in občasnim delom v gozdu. Popotniki in domačini so se ustavljali v gostilni Wolf na Rajndolu 18 ali v gostilni ter trgovini Schemitsch na Rajndolu 11. Občina, sedež župnije in šola so bili v Mozlju. Pred II. svetovno vojno je bil po lesenih ceveh s Štavdoha (Šibje) speljan vodovod do vaškega napajališča za živino. Sredi vasi je ohranjeno veliko, vzdolžno korito z letnico 1926. Voda je iz korita prosto tekla v vaški kal. Od tam so speljali cev za pretok viškov pod cesto v bližnjo vrtačo.

105 nemških prebivalcev iz 29 hiš se je jeseni 1941 preselilo na nemško okupacijsko območje v okolico Brežic, Sevnice in Krškega. V vasi so ostale le tri slovenske družine. Ob koncu II. svetovne vojne so bile vse hiše uničene, vas pa opustela. Povojna oblast je jeseni 1947 v vasi uredila oskrbništvo Državnega kmetijskega posestva Kočevje, katerega glavna naloga je bila razvoj poljedelstva, sadjarstva in čebelarstva, v prvi vrsti pa pašniška živinoreja. V vasi je bilo samo 9 prebivalcev, ki so živeli v treh hišah. Kraj je postopoma oživel zaradi gradnje velikih hlevov in spodbujanja živinoreje. Vas so ponovno kolonizirali v obdobju do leta 1953, ko je v njej živelo že 50 oseb. V naslednjih desetletjih se število prebivalcev ni bistveno spreminjalo. Živinoreja je prevladujoča dejavnost še danes; v vasi vzrejajo drobnico in govedo, posamezniki imajo tudi konje. Vzdolžni, pritlični hlevi so popolnoma spremenili urbanistično podobo vasi.

Leta 2013 v Rajndolu živi 50 prebivalcev, prijavljenih pa je šest kmečkih gospodarstev.

 

Sakralni objekti

Večja Kapela Angelov varuhov je bila zgrajena sredi vasi pribl. leta 1744. Stavbo so porušili v 50-ih letih 20. stoletja. Prostor kapele je le nekaj deset metrov severovzhodno od ohranjenega korita. Razpoznati je mogoče obris tlorisa.

 

Severozahodno od vasi, ob cesti proti Mozlju je stala podružnična CerkevSv. Trojice, katere gradnja je omenjena leta 1581. Nacionalizirano stavbo so še leta 1953 uporabljali kot shrambo za orodje in stroje. Kasneje, verjetno pred letom 1960, pa so jo - tako kot mnoge druge cerkve na tem območju - porušile komunistične oblasti. Na kraju, kjer je stala cerkev, je samo še kup kamenja.

Ob cerkvi so leta 1887 obzidali in uredili še lokalno pokopališče, ki pa je bilo opuščeno po odselitvi Nemcev. Odstranjenih je bila večina nagrobnikov. Danes je mogoče na tem mestu najti le še dober ducat okvirjev betonskih grobov. Nad pokopališčem je opazen betonski križ, postavljen leta 1930. 

Ostale novice tega tedna