VERDRENG

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Podlesje, Verdreng, Vərdreng

Opuščena kočevarska vas leži v vrtačasti Verderbško - Verdrenški ali Podleški dolini, na višini 528 m. Na severozahodu je Pevska gorica, na severovzhodu pa Šibje in dolg greben Verdrenške gore. Na slednji je pretvornik televizijskega signala.

Iz imena kraja strokovnjaki izpeljujejo slovensko ime Dranc. V nemščini besedi Gedränge, Bedrängnis, in razlaga »ist der Ort, wo der Wald verdrängt wurde,« opisujejo prostor, kjer se kultivira teren. Zgodovinar I. Simonič sodi, da gre za naselje z nemškim krajevnim imenom, ki so ga ustanovili Nemci skupaj s Slovenci.

Onek

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Honegg, Wrneggə

Obcestna vas s skoraj vzorčnim tlorisom je bila poimenovana verjetno po legi, visoko na vogalu nad dolino. Prvi naseljenci so bili v teh krajih gotovo že v drugi polovici 15. stoletja, kar potrjuje starost posameznih cerkva na tem območju. V kočevskem urbarju so leta 1574 zabeležili 8 celih zemljišč (hub) , ki so bile že razpolovljene. Polovična posestva so omogočala le skromno preživetje. Prst okoli vasi je plitva. Lega je sorazmerno ugodna in sončna. V 19. stoletju za tu živelo okoli 30 posestnikov. Preživljali so se s pašniško živinorejo, sadjarstvom, zlasti gojenjem jabolk, hrušk in orehov. Razvito je bilo tudi čebelarstvo. Viškov je bilo malo; zato so morali Onečani zaslužek iskati z delom v gozdu, s prodajanjem drv in žaganega lesa in s krošnjarjenjem.

Število prebivalcev je bilo ob avstrijskih štetjih brez večjih nihanj: od 180 do 185. Popisa v jugoslovanski državi sta zabeležila leta 1921 166 prebivalcev in deset let kasneje 139. Več kot eno osebo s slovenskim maternim jezikom ali občevalnim jezikom so popisali le na prelomu stoletja (12) in leta 1931 (9).

Zasilna šola je bila v vasi od leta 1846 naprej. Pouk so imeli v različnih zasebnih hišah. Leta 1884 je občina kupila hišo št. 3, in jo preuredila v enorazredno šolo. V šolskem letu 1908/9 so bili prvič vpisani tudi trije slovenski učenci. Do leta 1919 so poučevali v njej le v nemškem jeziku, leta 1930 pa je bil ustanovljen tudi slovenski oddelek. Šolo so obiskovali učenci iz Onek in še iz Mačkovca.

Leta 1931 je bilo v Oneku 37 hiš. Vendar je 22. avgusta 1932 več hiš zgorelo v enem najhujših dokumentiranih požarov na Kočevskem. V natančnejšem pregledu stanja v narodnostnem katastru so leta 1936 zabeležili 48 oštevilčenih hiš, od katerih jih je bilo 19 praznih in porušenih. Ko so Nemci na Kočevskem od spomladi 1939 lahko ponovno začeli ustanavljati društva Kulturbund, so ga 30. aprila 1939 ustanovili tudi v Oneku.

Ko je leta 1941 Kočevska postala del Kraljevine Italije, se je po pozivu nemških oblasti za preselitev jeseni 1941 odločilo 111 Kočevarjev iz 29 hiš v Posavje in Posotelje.. Skoraj vsi so bili kmetje, nekaj je bilo delavcev, en krojač in dva mizarja. Prazno vas je poleti 1942 požgala italijanska vojska.

Izselile so se družine: Tramposch, 5 oseb, št. 1; Hutter, 1 oseba, št. 2; Ostermann, 5 oseb, št. 4; Lackner, 4 osebe, št. 5; Herbst, 4 osebe, št. 6; Lackner, 1 oseba, št. 8; Lackner in Tramposch, 3 osebe, št. 9; Knapfl , 5 oseb, št. 10; Nick, 6 oseb, št. 11; Stimitz, 1 oseba, št. 12; Stimitz, 1 oseba, št. 13; Köstner in Stalzer, 3 oseb, št. 15; Petschauer, 3 osebe, št. 16; Eisenzopf, 4 osebe, št. 17; Köstner, 4 osebe, št. 18; Gramer, 1 oseba, št. 19; Th aler, 5 oseb, št. 21; Lackner, 5 oseb, št. 22; Stefandel in Köstner, 5 oseb, št. 23; Stimpfl , 7 oseb, št. 24; Rankel, 5 oseb, št. 25; Stimpfl , 4 osebe, št. 27; Köstner, 1 oseba, št. 29; Selan in Zwar, 3 osebe, št. 30; Jaklitsch, 2 osebi, št. 40; Knapfl , 3 osebe, št. 42; Mische, 7 oseb, št. 44; Köstner, Michitsch, 1 oseba, št. 46; Köstner in Kump, 5 oseb, št. 47; V dokumentih so brez hišnih številk zapisani še: po 2 osebi družine Stimitz in Lackner in po 1 oseba družine Gramer, Nick, Stimpfl.

.

V zgrešenem povojnem načrtu za razvoj kmetijskega gospodarstva na Kočevskem so leta 1947 v Oneku načrtovali ureditev oskrbništva s pristavami v Mačkovcu, Rajhenavu in v Cvišlerjih. Uvajali so zadružno poljedelstvo, sadjarstvo in čebelarjenje, na prvem mestu pa je bila pašniška živinoreja. V izpraznjeno vas so naselili ljudi iz različnih koncev, še največ iz Prekmurja. Leta 1958 so v Oneku ponovno ustanovili šolo, ki pa je delovala samo sedem let. Ko je projekt socialističnega kmetijstva propadel, so v Oneku opusteli in propadli tudi veliki državni  hlevi. To je pomenilo tudi zmanjšanje števila prebivalstva,ki pa je v zadnjih letig spet začelo rahlo naraščati. Leta 2012 je v Oneku živelo 43 ljudi

Na zahodnem robu vasi je stala kapela sv. Kozme in Damijana, v kateri so po 2. svetovni vojni še maševali. Že leta1955 je bila brez opreme, v njej je bilo skladišče sena. Kasneje so jo odstranili.

Nad naseljem je priljubljen romarski vrh, planinsko razgledišče Roške pešpoti: Lovski vrh oziroma Annaberg. Pot do vrha je označena z zelenim odtisom medvedje šape na beli podlagi. Na vrhu gore stoji več manjših koč in izstopajoč kovinski stolp za telefonske telekomunikacije, ki degradira naravne elemente. Stalnih prebivalcev tam ni. Košate lipe pričajo, da je bil vrh simbolno bistveno bolj pomemben. Arheologi so na vrhu evidentirali prazgodovinsko naselbino, železnodobno gradišče z različnimi naselbinskimi plastmi. Na vrhu je od približno leta 1500 stala cerkev sv. Ane, ki so jo sredi petdesetih let 20. stoletja podrli. Na njenem mestu stoji skromen nadomestek, kapelica sv. Ane, postavljena leta 2003.

Formalno sodi pod naselje Onek tudi povojno grobišče pod Krenom, s spominsko kapelo, križi in drugimi znamenji.

Rajhenav sredi roških gozdov

Avtor TV Kočevje , . objavljeno v Turizem

Reichenau, Reichenagə

Nekdanja kočevarska vas leži sredi roških gozdov, v zakraseli kotanji, obrobljeni z griči, ki segajo od 662 do 685 m visoko. Na severovzhodu obroblja ravnico Bezgova gorica (1009 m), na severu Kamena gorica (830 m), za njo je Rajhenavski gozd (965 m), na jugovzhodu Rovtarska gorica (848 m), na jugu Križna gorica (769 m).

Vas so uredili na majhnem kraškem polju. Verjetno od tod izhaja izraz, ki utegne biti temelj za ime vasi: nem. »an der reichen Au« oz. slov. »v bogati loki«. Ime naselja delno spominja tudi na prihod kolonistov s Koroške, kjer je več podobnih krajevnih in ledinskih imen. Rajhenav se je razvil v tip obcestnega in križiščnega naselja, pri katerem se je cesta sredi vasi znatno razširila.

Ostale novice tega tedna