Granitne kocke za Arbitražni sporazum

, . objavljeno v Kolumne

 

bojan_kolumna

O Arbitražnem sporazumu je bilo vse povedano že neštetokrat. Kdorkoli si je vzel 10 minut časa, si je lahko tudi sam prebral ta  5557 črk dolg dokument.

Meni se zdi zelo jasen, brez kakih težko razumljivih pravnih formulacij, ki bi zapletle izvedbo in eni ali drugi strani omogočile izigravanje dela arbitražnega sodišča. To je korekten dogovor o načinu razrešitve nekega problema med dvema, ki se hočeta dogovoriti. In vsakdo ga lahko razume.

 

Iz njega je jasno, da bo skupina petih "priznanih strokovnjakov za mednarodno pravo*" (en "naš", en "hrvaški" in trije "evropejci") sedla za mizo, preobloženo z množico dokumentov, ki jih bosta predložili obe državi. In na podlagi teh dokumentov bodo presodili, kdo je 25. junija 1991 kje izvajal svojo oblast, za katere mostove je skrbela Socialistična republika Hrvaška, katere nasipe je financirala Socialistična republika Slovenija, katera naselja je nadzirala slovenska Ljudska milica, kaj je vpisano v kataster pod SR Hrvatska. Skratka, na podlagi verodostojnih dokumentov bodo poskusili "rekonstruirati" mejo, kakršna je bila med takratnima republikama skupne države. In vse, karkoli je katera stran naredila po tem datumu, bo po pravilih tega Arbitražnega sporazuma neveljavno.

Sam sem bil že leta 1991 prepričan, da bo meja med Slovenijo in Hrvaško ostala nespremenjena, saj nisem opazil, da bi bili vmes v vojni. Če  se spomnimo "stoletnih mej", je bila takrat tu Avstro-ogrska monarhija, ki se je "zajedala" še v sedanjo Italijo, potem sta na kratko nastali Slovenija in Hrvaška v Kraljevini  SHS. A sta bili precej drugačni kot sedaj - hrvaško morje je bilo tam nekje, slovenskega pa takrat še ni bilo opaziti. Obe državi sta potem izginili, pojavile so se nekakšne banovine, ki so obstajale do 2. svetovne vojne. Zato ne vidim nobenega razloga, da bi karkoli bistvenega spreminjali pri mejah, ki so nastale po letu 45 in so veljale 25.6.1991. Seveda se bo marsikje pojavila kakšna "neumnost" takratne meje, ki prej v skupni državi ni bila tako pomembna. A take probleme bomo dosti prej kot s spreminjanjem mej razrešili z zvečanjem njihove prehodnosti. Recimo tako, da pomagamo Hrvaški čimprej priti v EU.

Pri presojanju, komu kaj, bodo sodniki uporabljali mednarodno pravo. Da, prav ste prebrali, uporabljali bodo pravo. Ne bodo poslušali tistega, ki bo glasneje kričal, ne tistega, ki bo bolj jamral o krivicah, in ne bo jim mar, katera od strani ima "jače" prijatelje. Tako "zgodovinska dejstva" kot "povjesne činjenice" bo treba strokovnjakom za mednarodno pravo pač dokazati.

Pri dveh nalogah, ki jih Arbitražnemu sodišču daje Sporazum, pri določanju stika Slovenije z odprtim morjem in režima za uporabo ustreznih morskih območij pa bodo sodniki "za dosego poštene in pravične odločitve*" poleg mednarodnega prava uporabili še "pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov*". Stik MORAJO določiti, pri upoštevanju omenjenih načel pa bo tudi režim uporabe teh voda tak, da bo Sloveniji omogočal normalno uporabo teh območij tako za plovbo, ribištvo in turizem kot tudi za policijski in vojaški nadzor.

Približno takšen razplet omogoča ta Arbitražni sporazum. Seveda ob sodelovanju obeh strani. In seveda, če smo Slovenci s tem zadovoljni. Jaz bi bil, zelo.

Kako pa druga stran? Zadnje dni začenja opozicijino nasprotovanje Sporazumu končno dobivati bolj konkretne oblike. Kot je povedal bivši prvi minister, gospod Janez Janša, so proti sporazumu, ker bi oni to drugače, tu v Prekmurju bi po stoletni meji, potem malo po Muri, in nato nikakor ne po hrvaškem katastru, ker je to naše, čeprav je vpisano tam. Včeraj nam je naznanil, da so nam vzeli tudi Savudrijo in pokazal zemljevid z zanimivo postavljeno morsko mejo. Skratka, Sporazum moramo zavrniti, oni pa bodo čez mesec dni sporočili tri alternativne rešitve (ali zemljevide?). Nato se bomo lahko "pogajali" z argumentom, da Hrvaška brez naše privolitve ne more v EU.

To je druga varianta. Vam je bolj všeč? Obe možnosti bosta na izbiro to nedeljo.

Ne mislim prerokovati rezultata, lahko pa napovem: vsi, ki ne bodo šli na referendum in večina tistih, ki bodo glasovali proti Sporazumu, se bo v primeru njegove zavrnitve kmalu počutilo tako kot mnogi študentje ob nedavnih demonstracijah, ko so spoznali, da je njihovo nezadovoljstvo nekdo izkoristil za ohranitev lastnih koristi, ob tem pa je bil z granitnimi kockami razsut slovenski hram demokracije.

Tokrat je na vrsti Arbitražni sporazum. Kaj bo naslednjič?

 

"*" - citirano iz Arbitražnega sporazuma

 

Bojan Marinč

Mnenja in stališča avtorja ne odražajo mnenj in stališč uredništva in za njih ne odgovarjamo.

Sorodne vesti:

bojan_kolumna Kolumna: Bojan Marinč-Glas cerkve?

bojan_kolumna Kolumna: Bojan Marinč-Je Pogačnik odstopil prezgodaj?

logo_150x150Kolumne na TvKočevje.si

Ostale novice tega tedna