Norost in blaznost zamenjala terorizem

, . objavljeno v Kolumne

Je bil Breivik res neprišteven? Po eksploziji bombe v Oslu 22. julija so nekatere tiskovne agencije še preden je Anders Behring Breivik sploh prišel do Utoye, že zaznale vpletenost islamskega terorizma. To so seveda takoj povzeli najbolj zagreti spletni komentatorji na portalih naših medijev. Ko se je pozneje zvedelo za pravo razsežnost pokola in za samodeklarirano versko-politično orientacijo storilca, je izraz "terorizem" pri nekaterih komentatorjih kar izginil, zamenjala ga je norost ali blaznost.

 

In razlogi, ki naj bi to norost ali blaznost povzročili? Če jih nekaj kar citiram, s pravopisnimi napakami vred: "Pri vsem tem se pozablja na liberalni ekstremizem s skrajnimi idejami pod krinko "človekovih pravic", "Desjtvo je, kar se je pokazalo v norveškem primeru, da skrajne liberalne ideje, ustvarjajo posameznike - blazneže, ki se jim enostavno utrga", "Dejstvo je, da je ta blaznež od svojega 2. leta živel brez očeta" in podobno. Kot vzorec "skrajnih idej, ki ustvarjajo blazneže" so kar posvojili naš (nesojeni?) Družinski zakonik, ki je pravzaprav "gojišče ali katalizator za potencialne morilce" (citat).
Če sem se ob takšnih izpadih samo kislo zahahljal ali se prijel za glavo, me je krepko stisnilo 30. julija, ko sem v Sobotni prilogi prebral naslednje mnenje Marka Crnkoviča: Multikulturalistični levičarski mainstream noče prevzeti odgovornosti za desni ekstremizem, ki ga je z nedemokratičnostjo politične debate osmislil. To sicer (previdno ali strahopetno?) zapakira v solato tipa četudi, marsikje, v zavetju, nehote, kratkovidno, a se da tudi iz takega konteksta iztrgati bistvo brez težav.
Kako je lahko nek "multikulturalistični levičarski mainstream" kakorkoli odgovoren za kakršenkoli, kaj šele desničarski ekstremizem? Ki ga menda celo "osmisli"! Torej, ko bo izginil multikulturalistični levičarski mainstream, tudi za desničarski ekstremizem ne bo več "smisla", razloga za obstoj?
To lahko primerjam edino z izjavo neke čileanske novinarke, sicer zelo navdušene nad Pinochetovim režimom, ki je na vprašanje o žrtvah hunte odgovorila nekako takole: Sami so si krivi, saj bi lahko vedeli, da jih bodo(mo) pobili, če .... O tem, kakšna bo naša prihodnost, če bomo počeli desnici nevšečne stvari, morda kdaj drugič, vkolikor že g. Crnkovič ni pojasnil vsega.
Breivika so prejšnji teden psihiatri razglasili za neprištevnega.
Ponavadi se strinjam s stroko. Za teroriste seveda menim, da morajo biti precej nori. Da se razstreliš v gneči, se z letalom zaletiš v nebotičnik ali pa z orožjem vdreš na kakšno prireditev - to je fanatizem,  ki je zame izven pameti. Kljub temu tega niti v sanjah ne bi opredelil kot neprištevnost.
Pri "blaznežu" Breiviku pa ni ničesar norega. Ne vidim nikakršnega fanatizma, pač pa le ledeno hladno preračunljivost, organiziranost in učinkovitost.
Šlo je za odlično načrtovano in srhljivo uspešno izpeljano akcijo po scenariju odvrni pozornost, izoliraj & uniči, ki ga sedaj verjetno izdatno obdelujejo založniki računalniških iger.
Vse bolj sem namreč prepričan, da je Breivikovo dejanje do skrajnosti sprevržen marketinško - tržni projekt  inteligentnega sociopata, ki se je namenil z enim samim grozljivim dejanjem doseči svetovno poznanost in zgodovinsko nesmrtnost, dobro dosmrtno eksistenco (saj veste, avtorske pravice itd.), ob tem pa še določeno število bolj ali manj zblojenih oboževalcev, ki ga bodo imeli za heroja in mučenika. Vse to v zameno za največ 21 let v urejenem zaporu urejene države. In seveda ob predpostavki, da akcijski del projekta preživi.
Zase je Breivik z izbiro cilja zelo dobro, če že ne kar strahopetno poskrbel. Ena bistvenih sestavina načrta je ta, da izvršitelju vseskozi zagotavlja popolno varnost. Od bombe na ulici pač ne moreš pričakovati, da bo pobila pol vlade, je pa odlična za "zaposlitev" policije. Prava tarča je bila seveda Utoya, ki je po umoru edinega policaja predstavljala popolnoma nadzorovan in zaprt strelski poligon za Breivika. Na njem je v manj kot uri in pol hladnokrvno postrelil 69 ljudi, večinoma mladostnikov. Skoraj enega na minuto. Si predstavljate?
Zanimivo bi bilo zvedeti, kam je streljal žrtve - po mojem je preizkušal različne načine. Skratka, privoščil si je grozljivo "igro", skoraj  po računalniškem vzorcu (Doom in nasledniki). Je pa že vmes nekajkrat sporočil policiji, da se bo predal, kar je potem tudi pohlevno izpolnil.
Akcijski del projekta je bil s tem končan, na vrsti je bil promocijski material in ideološka zaslomba. Fotografije so bile pripravljene - verjetno se vsi spomnimo: Breivik simpatični mladenič, Breivik v svečani uniformi, Breivik z orožjem, in še in še.  Pripravil je zelo obsežen manifest, malo pred napadom pa je po spletu razširil video.
Ničesar njegovega ne mislim brati, video na You Tube pa je sestavljen iz tu in tam pobranih izsečkov, karikatur, citatov, …,  brez kakšne enotne osnove. Lahko ga opredelim kot všečen reklamni material na čajankarskem nivoju. Predvidevam, da je podobno tudi z Manifestom, ki je po mojem skupek napaberkovanih desničarskih materialov od Unabomberja naprej. Se je pa pri tem precej potrudil, vse je povezal še s krščanskim fundamentalizmom ter opredelil marksistično-islamskega kulturno-verskega sovražnika.
Glavni razlog, da me vse to ne prepriča v ideološko ozadje Breivikovega dejanje je to, da takšen poboj zahteva (poleg "borbene" natreniranosti) popolno odsotnost kakršnekoli empatije za kogarkoli, razen seveda zase. Nekdo, ki se ni zmožen niti za trohico vživeti ali se poistovetiti z nekom, ki ni on sam, ne more biti ne (iskren) privrženec neke ideje in ne more biti (iskren) vernik. Saj je vendar važen samo ON!
Seveda pa je desničarstvo za sociopate nekakšna naravna izbira, saj se v ozračje tolerantnosti, solidarnosti in samoomejevanja zanesljivo „težko vživijo“. Nasprotno pa so (v povezavi z visoko inteligenco) izredno uspešni ravno tam, kjer vlada nevidna roka trga.
To pa je, če nismo preveč malenkostni, pravzaprav že cel planet.

Bojan Marinč

Ostale novice tega tedna