Perspektive kočevskih gozdov

Avtor Žarko Nanjara , . objavljeno v Gospodarstvo

V petek, 30. 11., je Kočevje obiskal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Obiskal je podjetje Snežnik d.d., ki je v večinski lasti države, seznanil pa se je tudi z občinskim projektom kogeneracije. V Turistično informativnem centru pa je na okrogli mizi z udeleženci spregovoril o potencialih, ki jih ima kočevska lesnopredelovalna industrija, stanju v občini Kočevje ter državnem Akcijskem programu »Les je lep«. Poleg ministra so bili na okrogli mizi prisotni Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo, Ivo Trošt, direktor Zavoda za gozdove, ter lokalni akterji lesnopredelovalne industrije.

Iskanje novih rešitev

Po besedah kočevskega župana Vladimirja Prebiliča je obisk ministra korak k boljši komunikaciji med državo in občino ter priložnost za iskanje novih možnosti za sodelovanje, država kot največji lastnik gozdov v Občini Kočevje pa se je seznanila s stanjem na Kočevskem. Pri obisku podjetja Snežnik je izrazil upanje, da bo vladi pri morebitni prodaji svojega deleža upoštevala tudi socialni vidik, občina pa je pripravljena tudi stopiti v lastniško zgodbo. Projekt kogeneracije, sočasnega proizvajanja toplotne in električne energije pa bi zavoljo boljšega kotiranja na razpisu Evropske investicijske banke potreboval državno poroštvo.

Minister poudarja, da je lesnopredelovalna industrija v zadnjih dvajsetih letih stagnirala, slabo jo je odnesla tudi Kočevska, ki je v primerjavi z gorenjsko ali savinjskim območjem precej nazadovala. Občina, kjer si država lasti velika območja kmetijskih in gozdnih površin, tudi ne dosega zadosti velikega poseka.

"Les je lep"

Vlada je letos junija sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020 – »Les je lep«. Ta opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije, gozdarstvo in lesnopredelovalno panogo kot vitalen del gospodarstva. Ključni cilji akcijskega načrta so ustvarjanje novega trga za lesne proizvode, povečanje posega ter rast dodane vrednosti, kar bi dosegli s povečano količino in kvalitetnejšo izdelavo.

Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo, ugotavlja, da je lesno-predelovalna panoga preveč diferenciirana in nesorazmerno razvita, zato je bil sprejeti akcijski načrt nujen. Izvoz lesa se je napram lanskemu letu povečal za 30 %, nujno pa je, da se čim več lesa predela v Sloveniji. Gozdni sektor ima namreč velike probleme z nekonkurenčnostjo, na trgu, ki ga obvladuje Avstrija, lahko slovenska lesna industrija nastopa samo z visokokakovostnimi izdelki.

Razvoj

Za razvoj bo potrebno boljše sodelovanje akterjev lesne industrije na Kočevskem. Naloga domačega okolja pa je predvsem v tem, da pripravi širšo strategijo in koncept razvoja. Kočevje bi za to potrebovalo svoj lesno-razvojni center, po mnenju Vladimirja Prebiliča pa je dobra začetna točka prav projekt kogeneracije, ki bi utrl pot v visokotehnološke predelave lesa.

Ostale novice tega tedna